Že nekaj časa okrajni šolski nadzorniki inšpicirajo pouk na naših šolah. Podlaga jim je tako imenovani "Kärntner Inspektionsmodell" (Koroški inšpekcijski model), ki nikakor ni nevzporavan. To velja tudi in še posebej za dvojezične šole. Kajti stavi se vprašanje, kako lahko osebje, ki nima kvalifikacije za nadzorovanje dvojezičnega pouka preverja in ocenjuje pouk v dvojezičnih razredih. Namesto, da bi pri inšpekcijah vključili deželno šolsko nadzornico za dvojezični pouk raje povabijo enojezične nadzornike iz drugih okrajev. Tipično koroška neprofesionalnost!

Dodatek (15. april 2010):
Medtem so pristojni očividno uvideli, da je to šibka točka in je pri inšpekciji dvojezičnih ljudskih šolah sodelovala tudi deželna šolska nadzornica Sabina Sandrieser.

Mnogo izivov nas čaka v novem letu. Zadeve, ki smo jih v preteklih letih malo odlašali, bomo morali zdaj v najkrajšem času rešiti. Tu mislim na vlogo slovenščine v glavnih in srednjih šolah, na izobrazbo dvojezičnih vzgojiteljic in učnega načrta za otroške vrtce, na dvojezičnost pri popoldanski oskrbi, na imenovanje ravnateljic in ravnateljev za dvojezične šole in navsezadnje seveda na novelizacijo zakona o manjšinskem šolstvu. Res je, zdaj ko vse to naštevam, se mi zdi preseneto velik zalogaj. Toda že v preteklosti se je izkazalo, da so dvojezične pedagoginje in pedagogi zelo kreativen in iznajdljiv »folk«. Zategadelj tudi nimam strahu pred prihodnostjo.

Ni vse zlato, kar se sveti

Ena stvar me že malo grize: na naših šolah se je namreč pojavil trend tako imenovanih projektov v zvezi z organizacijo dvojezičnega pouka. Tu zdaj mislim tudi na projekt »Drei Hände, tri roke, tre mani«, ki ga izvajajo v Čajni na Zilji. Za tamkajšnji občinski otroški vrtec je ta projekt gotovo korak naprej in nedvomno v pravo smer. To pa ne velja za ljudsko šolo, kajti dve uri slovenščine in dve uri italijanščine tedensko nikakor ne moreta nadomestiti dvojezičnega pouka. Takšen projekt bi bil priporočljiv za tisti predel Koroške, kjer manjšinsko šolstvo ne velja oziroma si bi lahko predstavljal, da bi ta model bil obvezen za vse tiste Koroške dijakinje in dijake, ki ne koristijo dvojezičnega pouka. To pa je druga zgodba ... Če drži – čeprav tega skoraj ne morem verjeti – da so v Čajni mami, ki je za svojega otroka želela imeti dvojezičen pouk, povedali, da naj svojega otroka ne prijavi, ker bi sicer bil projekt ogrožen, potem je to pravi škandal in me spominja na razmere, ki smo jih menda že pustili za nami. Ostanimo torej pozorni! S polno paro v novo leto.

Vsem kolegicam in kolegom, vsem, ki jim je kakovosten  razvoj dvojezičnega šolstva srčna zadeva in še posebej novemu odboru Strokovnega pedagoškega združenja, želim uspešno in dejavno novo leto!